Danes je svetovni dan boja proti kajenju, kar bi naslovila kot dan brez cigarete in dan novih možnosti. Po prebiranju člankov povezanih s kajenjem sem ugotovila, da je kajenje med zdravstvenimi delavci pereč problem. Predvsem zaradi stresnega in odgovornega dela v medicini pa tudi zaradi strahov, tesnobe, depresije in stisk, ki jih doživljajo zdravstveni delavci, ko se soočajo z vsemi čustvi, bolečinami, boleznimi in trpljenjem bolnikov in njihovih svojcev. Presenetljivo je dejstvo, da je večina zdravstvenih delavcev začela kaditi okoli 20. leta starosti. Sklepam, da so ravno v teh letih pričeli z delom v zdravstvu, kar je bilo zaradi pretirano stresnega dela lahko povod za kajenje.
Kako ste vi lahko sprememba?
Povabim vas, da zapis berete počasi in ob branju ozaveščajte svoja čustva, misli, občutke, prepričanja. Spremenili jih boste lahko takrat, ko jih boste ozavestili. Ni namen ta, da vam dam odgovore, temveč, da jih globoko v sebi poiščete sami. Le tako bo sprememba lahkotnejša in hitreje realizirana, če si boste to izbrali.
Kako stres sproščati? In kako zmanjšati čustvene in drugačne stiske, da sploh ne bi bilo potrebno posegati po cigareti? Kaj bi lahko tukaj spremenili, kako bi lahko bili drugačni in kako bi lahko delali drugače?
Kaj bi bilo tu potrebno spremeniti, da bi delo v medicini postalo lahkotnejše, da ne bi prevzemali stisk, bolečin in trpljenja bolnikov na sebe?
Kaj bi bilo potrebno spremeniti, kaj je še mogoče in kako je lahko še boljše kot to?
Kako zmanjšati stres v našem poklicu? Kako odvzeti težo problemov? Kako zmanjšati kajenje med zdravstvenimi delavci, na kakšen način?
Kako opolnomočiti zdravstvene delavce, da sami prenehajo kaditi, pa ne iz občutka krivde ali iz občutka dolžnosti, da smo zgled bolnikom, ampak iz občutka hvaležnosti za sebe, za svoje telo in ker želimo svojemu telesu in sebi najboljše.
Poskušajmo za hip pogledati drugače na kajenje, na svoje telo, z druge perspektive in se vprašajmo: “kaj bo zame kreiralo, če v svoj vsakdanjik vključim hvaležnost za sebe in svoje telo, kakšne spremembe se lahko zgodijo?”
In ko se tako sprašujemo vsak dan, postajamo vedno bolj in bolj hvaležni zase, za svoje telo in posledica tega je, da postanemo nežnejši, prijaznejši do sebe in svojega telesa in se nehamo “zlorabljati”.
Kaj je še mogoče in kako je lahko še boljše kot to?
In če se vprašamo vsak dan posebej: “telo ali potrebuješ cigareto, bi bil to resničen doprinos zate?” S tem, ko vzpostavljamo hvaležnost do svojega telo, vedno bolj zaznavamo svoje telo, vedno bolj smo v komunikaciji z njim in prepoznavamo kaj si resnično želi.
Telo postane kot naš partner, začnemo uživati s telesom, vse ga lahko vprašamo, kaj si želi piti, jesti, obleči? Kajti telo je celo življenje z nami in je dragoceno, brez njega nas tukaj ne bi bilo.
Vsak trenutek, vsak dan znova imamo moč (ne)izbrati cigareto.
Kaj bi bilo potrebno, da bi čim manj zdravstvenih delavcev in čim manj ljudi na sploh kadilo? Kakšne spremembe bi bile potem možne, ko bi se zdravstveni delavci znebili zasvojenosti? Kakšne spremembe bi bile možne v medicini, v zdravstvenih ustanovah, ko bi postali hvaležni za sebe in svoje telo?
Lahko zaznavamo to, ko se vprašamo: “kakšne spremembe lahko jaz danes ustvarim, ki jih nisem ustvaril še nikoli do sedaj?” In ko se vprašamo na ta način, poskušamo zaznati kako se odpiramo, kako se svet odpira, kako lažje zadihamo? Ja?
In kaj je sedaj še mogoče in kako je lahko še boljše kot to?
Poskušajmo zaznati kakšne spremembe bi bile možne in ali smo pripravljeni imeti te spremembe? Je sedaj čas za spremembe, da vsi skupaj stopimo iz cone udobja ali pa iz cone “neudobja”, da začnemo delovati drugače – iz hvaležnosti in nežnosti.
Ko začnemo delovati iz prostora hvaležnosti in nežnosti, se strahovi, žalost, anksioznosti in tudi zasvojenosti odstranjujejo iz našega sveta. Jeza, srd, bes, žalost bodo odpadli in vedno manj bo potrebe po cigaretah, alkoholu,…
Vsak trenutek se lahko vprašamo: “kaj bi bilo v tem trenutku zame tisto, kar bo danes popolnoma spremenilo moj pogled na svet, moj odnos do sebe in kako lahko vnesem v svoje življenje še več lahkotnosti, radosti, hvaležnosti, nežnosti in kako lahko postanem in sem ta nežnost in hvaležnost? Vse, kar mi to preprečuje razgrajujem in dekreiram.” Na ta način lahko vstopimo v popolnoma nov svet. Svet čarobnosti, hvaležnosti in lahkotnosti. In kaj če s tem, ko se mi spremenimo, spremenimo zdravstvo, zasvojenosti, anksioznosti, depresije, bolezni…?
In kaj bi to ustvarilo v naši čarobni Sloveniji? Kaj je še mogoče? In kako je lahko še boljše kot to?
Sneža Ulčar, dr. med., specialistka interne medicine in pulmologinja, ima dolgoletne izkušnje in široko internistično znanje s sposobnostjo diagnostike obravnave telesa kot celote ter povezovanja medicinskega znanja z drugimi znanji. Je certificirana facilitatorka Access Consciousness-a in v tem sklopu izobražuje ter poučuje ljudi o lahkotnem, radostnem, zdravem načinu življenja na delavnicah in seminarjih kot so: Access Bars, Temelji, Telesni procesi, Facelift, Pravi glas za Tebe, Igranje s čarobnimi možnostmi.